Pravno-informacijski center nevladnih organizacj - PIC v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo v letih 2008-2010 ponovno izvaja projekt CIVICUS Indeks civilne družbe.

Indeks civilne družbe (v nadaljevanju: ICD) je raziskovalni projekt, ki ocenjuje stanje civilne družbe v različnih državah sveta. Med leti 2003 in 2006 je bil projekt ICD izveden v več kot 50 državah sveta, med drugim tudi v Sloveniji. Projekt ICD je bil sprožen in implementiran za organizacije civilne družbe. Kljub temu pa aktivno vključuje in širi svoja spoznanja tudi veliki mreži interesnih skupin, vladi, donatorjem, akademikom ter vključuje širšo javnost.

Projekt ICD prispeva k večanju baze znanja civilne družbe, kot tudi krepitvi iniciativ civilne družbe. Glavni namen projekta ICD je promocija in krepitev civilne družbe preko ocenjevanja njene trdnosti, šibkosti in stanja, kot tudi razvoj političnih priporočil in ukrepov na podlagi omenjenega ocenjevanja.

Civilna družba kot takšna je v okviru projekta definirana kot:

»Prostor zunaj družine, države in trga, ki ga ustvarjajo posamezne in skupinske akcije, organizacije in institucije z namenom uveljavljanja skupnih interesov.«

Da bi bil naveden namen projekta dosežen, se bodo v okviru projekta merilo pet glavnih dimenzij:

1. strukturiranost organizacij (ocenjuje organizacijski razvoj civilne družbe kot celote)
2. vključenost civilne družbe v civilne in politične iniciative družbe (opisuje formalne in neformalne aktivnosti posameznikov in njihovih interesov na različnih področjih - od rekreacijskih, do družbenih in političnih)
3. vrednote, ki jih organizacije civilne družbe zasledujejo (ocenjuje način in postopke odločanja znotraj organizacij civilne družbe, npr. spoštovanje okoljskih standardov, obstoj kodeksa ravnanja,...) ter
4. vpliv organiziranosti civilne družbe na druga področja in sektorje (meri, kakšen vpliv ima civilna družba na politiko in družben položaj, kot tudi na odnose v družbi kot celoti)
5. zunanje okolje (ocenjuje stanje civilne družbe z obravnavanjem družbenega, političnega in ekonomskega okolja, v okviru katerega civilna družba deluje).

Za ocenitev treh od zgoraj navedenih dimenzij bosta izvedeni dve anketi, in sicer organizacijska anketa, katere namen je pridobiti podatke, povezane delovanjem organizacij civilne družbe ter anketa zunanje percepcije, s pomočjo katere se bo z anketiranjem strokovnjakov v ključnih sektorjih izven civilne družbe ocenjeval vpliv civilne družbe kot take.

Na podlagi tako dobljenih podatkov, bo kot kvalitativni dodatek k diamantu narejenih tudi pet študij primerov za vsako posamezno dimenzijo. Te bodo omogočile globoko in sistematično analizo specifičnih tematik in vidikov, ki jih kvantitativni podatki, pridobljeni s pomočjo obeh anket, niso zajeli. S pomočjo študij primerov bodo tako lahko ocenjene pod-dimenzije, ki kažejo večje prednosti ali slabosti civilne družbe, osredotočilo se bo lahko na področja, kjer primanjkuje kvantitativnih podatkov in potrebujejo globljo kvalitativno analizo oziroma pridobile se bodo informacije, ki jih kvantitativna analiza ni zajela, pri čemer je bilo ocenjeno, da bi bile te informacije pomembne za ocenitev stanja civilne družbe.

Na podlagi v projektu predvidenih aktivnosti bodo rezultati izvedenega projekta ob sami izvedbi in ob koncu predstavljeni na štirih regionalnih fokusnih skupinah ter nacionalni delavnici. Poleg tega bodo objavljeni in posredovani uporabnikom, aktivistom, vladi, državljanom in raziskovalcem, in sicer z namenom predstavitve enotnega vidika o naravi in učinkih civilne družbe, izzivom, s katerimi se sektor srečuje ter obogatenih vidikih civilne družbe kot celote. Ob koncu projekta bo skupaj z akcijskim načrtom oblikovano tudi končno poročilo, ki bo na podlagi ugotovljenega prikazoval stanje civilne družbe v Sloveniji in vseboval povzetek izvajanja projekta ICD in njegovih ugotovitev.

Okrogle mize so obravnavale pravne vidike pravic in obveznosti lokalnih podjetij na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP), ki izhajajo iz Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov ter drugih predpisov s področja okolja. Večina podjetij bo morala po novi EU shemi pridobivanja emisijskih kuponov v večini primerov slednje kupiti na trgu ali pa bodisi zmanjšati obseg proizvodnje bodisi investirati v tehnologije za zmanjšanje emisij TGP oz. v uporabo CO2 nevtralnih goriv kot je to biomasa. Bo to prineslo tudi zmanjšanje lokalnih obremenitev okolja ali se lahko zgodi da se bo zaradi zahtev po zmanjšanju globalnega segrevanja ozračja poslabšala lokalna kvaliteta zraka? Kakšne so pravice javnosti v primeru, če do tega pride?

Odgovori na navedena vprašanja so v pripetih predstavitvah:

podjetje_moj_cisti_sosed_jesenice

podjetje_moj_cisti_sosed_nova_gorica

podjetje_moj_cisti_sosed_velenje

podjetje_moj_cisti_sosed_trbovlje

podjetje_moj_cisti_sosed_pravice_javnosti

podjetje_moj_cisti_sosed_andrej_klemenc