Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC

Projekti

Aktivendržavljan.si (končano)
Projekt aktiven državljan je bil usmerjen v krepitev aktivnega državljanstva pri mladih, v njihovo izobraževanje in usposabljanje za učinkovitejše udejstvovanje v javnem, političnem in splošnem družbenem dogajanju. Posebna pozornost je bila namenjena mladim z manj možnostmi za enakovredno vključevanje v družbo ter dostop do virov znanja in moči. PIC je bil v projektu partner Zavodu PIP. Povezava tukaj.

Celovita analiza pravnega okvirja za delovanje nevladnih organizacij (končan)
Celovita analiza pravnega okolja za delo nevladnih organizacij je del »Celovite analize pravnega in ekonomskega okvira za delo nevladnih organizacij«, ki je nastala v okviru izvajanja raziskovalnega projekta v Ciljnem raziskovalnem programu »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006«.

Raziskovalni cilji analize so bili opredelitev pojma nevladne organizacije v luči mednarodnih primerjav ter primerjava pravnega okvira za delovanje nevladnih organizacij v Sloveniji v luči mednarodnih primerjav . Na koncu analiza priporočila, ki naj služijo kot podlaga za (v okviru CRP) predvideno izdelavo kataloga pravnih in ekonomskih instrumentov za izboljšanje pogojev za delovanje nevladnih organizacij.

Izdelavo analize je financiralo Ministrstvo za javno upravo

pdf Kazalo in uvod (154.39 Kb)
pdf Poudarki analize ( 61.00 Kb)
pdf Celovita analiza ( 3.67 Mb)
pdf Priloga - pregledna tabela predpisov ( 3.80 Mb)

THE NGO SUSTAINABILITY INDEX
NGO Sustainability Index je indeks, ki izmeri moč in stopnjo razvoja regionalnih NVO sektorjev.
Dodatne informacije dobite v opisu projekta.
Porojekt se izvaja pod pokroviteljstvom Freedom House, sredstva pa zagotavlja U.S. Agency for International Development

pdf Poročilo 2007 (153.74 Kb)
pdf Poročilo 2006 (133.76 Kb)
pdf Poročilo 2005 (122.63 Kb)
pdf Poročilo 2004 ( 34.00 Kb)
pdf Poročilo 2003 (46.80 Kb)

CIVICUS CIVILY SOCIETY INDEX (CSI) 2003/2005

CSI je raziskovalno zasnovan projekt, katerega nalogi sta osveščanje o stanju organiazcij civilne družbe v državah po celem svetu, njegov cilj pa je povečanje moči državljanov in civine družbe nasploh. Več o projektu in vmesna delna poročila so na voljo v posebnem poglavju .

Projekt sta sofinancirata CIVICUS in Ambasada ZDA v Sloveniji.

Poročilo za Slovenijo 2003/2005 ( 846.19 Kb)

INDEKS CIVILNE DRUŽBE - CIVICUS CIVIL SOCIETY INDEX (CSI) 2008-2010

Pravno-informacijski center nevladnih organizacj - PIC v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo v letih 2008-2010 ponovno izvaja projekt CIVICUS Indeks civilne družbe.

Indeks civilne družbe (v nadaljevanju: ICD) je raziskovalni projekt, ki ocenjuje stanje civilne družbe v različnih državah sveta. Med leti 2003 in 2006 je bil projekt ICD izveden v več kot 50 državah sveta, med drugim tudi v Sloveniji. Projekt ICD je bil sprožen in implementiran za organizacije civilne družbe. Kljub temu pa aktivno vključuje in širi svoja spoznanja tudi veliki mreži interesnih skupin, vladi, donatorjem, akademikom ter vključuje širšo javnost.

Projekt ICD prispeva k večanju baze znanja civilne družbe, kot tudi krepitvi iniciativ civilne družbe. Glavni namen projekta ICD je promocija in krepitev civilne družbe preko ocenjevanja njene trdnosti, šibkosti in stanja, kot tudi razvoj političnih priporočil in ukrepov na podlagi omenjenega ocenjevanja.

Civilna družba kot takšna je v okviru projekta definirana kot:

»Prostor zunaj družine, države in trga, ki ga ustvarjajo posamezne in skupinske akcije, organizacije in institucije z namenom uveljavljanja skupnih interesov.«

Da bi bil naveden namen projekta dosežen, se bodo v okviru projekta merilo pet glavnih dimenzij:

strukturiranost organizacij (ocenjuje organizacijski razvoj civilne družbe kot celote)
vključenost civilne družbe v civilne in politične iniciative družbe (opisuje formalne in neformalne aktivnosti posameznikov in njihovih interesov na različnih področjih - od rekreacijskih, do družbenih in političnih)
vrednote, ki jih organizacije civilne družbe zasledujejo (ocenjuje način in postopke odločanja znotraj organizacij civilne družbe, npr. spoštovanje okoljskih standardov, obstoj kodeksa ravnanja,...) ter
vpliv organiziranosti civilne družbe na druga področja in sektorje (meri, kakšen vpliv ima civilna družba na politiko in družben položaj, kot tudi na odnose v družbi kot celoti)
zunanje okolje (ocenjuje stanje civilne družbe z obravnavanjem družbenega, političnega in ekonomskega okolja, v okviru katerega civilna družba deluje).

Za ocenitev treh od zgoraj navedenih dimenzij sta bili izvedeni dve anketi, in sicer organizacijska anketa, katere namen je bil pridobiti podatke, povezane z delovanjem organizacij civilne družbe ter anketa zunanje percepcije, s pomočjo katere se je z anketiranjem strokovnjakov v ključnih sektorjih izven civilne družbe ocenjeval vpliv civilne družbe kot take.

Na podlagi tako dobljenih podatkov, je bilo kot kvalitativni dodatek k diamantu narejenih tudi pet študij primerov za vsako posamezno dimenzijo. Te so omogočile globoko in sistematično analizo specifičnih tematik in vidikov, ki jih kvantitativni podatki, pridobljeni s pomočjo obeh anket, niso zajeli. S pomočjo študij primerov so bile tako ocenjene pod-dimenzije, ki kažejo večje prednosti ali slabosti civilne družbe. Izdelane so bile naslednje študije:

Na podlagi navednih aktivnosti so bili rezultati izvedenega projekta ob sami izvedbi in ob koncu predstavljeni na štirih regionalnih fokusnih skupinah ter nacionalnem posvetu o stanju civilne družbe v Sloveniji (maj 2010). Ob koncu projekta je bilo oblikovano končno poročilo, iz katerega izhaja, da je najslabša ocenjevana dimenzija vpliv civilne družbe na politiko in družben položaj, kot tudi na odnose v družbi kot celoti – stanje civilnega dialoga. Sestavni del končnega poročila je tudi akcijski načrt z naborom ukrepov za izboljšanje stanja.

Končno poročilo in akcijski načrt je v postopku potrditve v okviru CIVICUS doživel še nekaj manjših korektur. Objavljen je na spletni strani CIVICUS.

Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za javno upravo. Več splošnih informacij o projektu pa je na spletni strani CIVICUS (www.civicus.org).