Delavnica Pravna sredstva in neposredna demokracija za boljše vključevanje javnosti je bila namenjena nevadnim organizacijam, civilnim inciativam in posameznikom, ki želijo biti bolje vključeni v odločitve s področja varstva okolja na lokalni ravni. Udeležencem so bile predstavljene njihove pravice in možnosti, ki jih imajo pri dostopanju do želenih informacij z okoljskega področja na lokalni ravni, kako lahko sodelujejo pri sprejemanju odločitev v lokalnih skupnostih ter kakšna pravna sredstva imajo na voljo v primeru nezakonitega delovanja ali odločitev občinskih organov, prekomernega obremenjevanja okolja ali posegov v okolje brez doseženega soglasja širše javnosti.

Predstavitvi z delavnice:

kako_lahko_sodelujem_in_uveljavim_svoje_pravice_na_lokalni_ravni

pravna_sredstva

Namen regionalnih delavnic je bil okoljskim, drugim zainteresiranim nevladnim organizacijam ter splošni javnosti predstaviti slovensko in evropsko okoljsko zakonodajo oziroma mednarodne pogodbe, ki predvidevajo vključevanje javnosti v okoljske postopke. Poleg tega so bili udeleženci seznanjeni tudi s pravnimi sredstvi, ki so jim na voljo v primeru, da so njihove pravice kršene oziroma neupoštevane. Delavnice so tako udeležencem ponudile odgovore na vprašanja: Ste želeli sodelovati v postopkih, s katerimi se posega v vaše življenjsko okolje (gradnja nove ceste, deponije odpadkov, razširitev obrtne cone,...), vendar niste vedeli, kako in kdaj je vključitev v takšne postopke sploh mogoča? Ste v okviru okoljskih postopkov podali svoje mnenje, pripombe in le-te niso bile upoštevane oziroma obravnavane? Se vam je zdelo, da so bile vaše pravice kršene, ampak niste vedeli kam se obrniti?

Predstavitve z omenjenih delavnic:

vkljucevanje_javnosti_v_okoljske_postopke

pravna_sredstva

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC je v aprilu v sodelovanju s Slovenskim E-forumom organiziral pet okroglih miz z naslovom "Podjetje, moj čisti sosed?", ki so bile izvedene v posameznih krajih v Sloveniji (6. aprila 2009 ob 17 uri v Mladinskem centru Jesenice, 7. aprila 2009 ob 17 uri v Stekleni dvorani Mestne občine Nova Goric, 9. aprila 2009 ob 17 uri v Delavskem domu v Trbovljah in 10. aprila 2009 ob 17 uri v Knjižnici Velenje).

Namen seminarja je bil okoljskim, drugim zainteresiranim nevladnim organizacijam ter splošni javnosti predstaviti slovensko in evropsko okoljsko zakonodajo ter mednarodne pogodbe in s tem prispevati k večjemu poznavanju pravic, ki zadevnim na podlagi določb okoljskih predpisov pripadajo.

Na seminarju je bilo preko predstavitev predavateljev iz Slovenije in tujine udeležencem predstavljeno poglavje dostopa do okoljskih informacij na podlagi Aarhuške konvencije, Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in Zakona o varstvu okolja ter prenos Direktive o okoljski odgovornosti za škodo v slovenski pravni red. Sledili sta predstavitvi PRTR registra (sistem za vzdrževanje podatkov o izpustih in prenosih onesnaževal), ki sta obsegali predstavitev zakonskega okvira, namen registra in njegovo dejansko uporabo. Udeleženci so bili na kratko seznanjeni tudi z upravnim in sodnim varstvom na področju okolja, predvsem v smislu predstavitve pravic NVO na podlagi posameznih kršitev. V popoldanskem delu seminarja so sledile predstavitve dveh okoljskih pravnikov iz Hrvaške in Madžarske. Udeležencem je bil tako preko konkretnih primerov predstavljen pojem "strategic litigation", sledilo je predavanje o uporabi pravnih sredstev na mednarodnem nivoju v okoljskih postopkih ter predstavitev odbora za presojo skladnosti z Aarhuško konvencijo.

Predstavitve: 
dostop_do_okoljskih_informacij-mirkovic - dostop dp okoljskih informacij (Milada Mirković)

direktiva_o_okoljski_odgovornosti_za_skodo1.ppt - Direktiva o okoljski odgovornosti za škodo (Ana Matoz Ravnik)

pravni_okvir_prtr - mirkovic - Eu register izpustov in prenosov onesnaževal (PRTR) - pravni okvir (Milada Mirković)

predavanje o PRTR za NGO_tone_kvasic.ppt - PRTR Register - namen in dejanska uporaba (Tone Kvasič)

pravna_sredstva_vrbica - Okolje -upravno in sodno varstvo (Senka Vrbica)

Strategic_litigation_leljak_gracin - Strategic Litigation (Željka Leljak Gracin) - v angleščini

international_complaint_mechanisms_dr.csaba_kiss - Uporaba pravnih sredstev na mednarodnem nivoju v okoljskih postopkih (dr. Csaba Kiss) - v angleščini

the_aarhus_convention_compliance_committee_dr.csaba_kiss - Odbor za presojo skladnosti z Aarhuško konvencijo (dr. Csaba Kiss) - v angleščini

Projekt “Podjetje, moj čisti sosed?” je bil leta 2008 izbran na razpisu za sofinanciranje informativno-komunikacijskih in izobraževalnih dejavnostih nevladnih organizacij o evropskih zadevah, ki ga je objavil Urad Vlade RS za komuniciranje je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Vrednost projekta je znašala 2.145,00 EUR, pri čemer je delež sofinanciranja Urada 1.500,00 EUR.

 VSEBINA PROJEKTA: 

Republika Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo prevzela  vse obveznosti članstva, pravni red EU pa je postal del slovenske zakonodaje. Tudi izvajanje evropskih politik je del obveznosti držav članic in je skrbno nadzorovano s strani Evropske komisije, ki spremlja ali država članica prenaša politike EU v nacionalne predpise v celoti in pravočasno ter ali te nacionalne predpise ustrezno izvaja. Okoljska politika je danes pomemben del politike Evropske unije in s tem seveda obveznost tudi za Slovenijo. Na področju okolja so danes najpomembnejše obravnavane problematike:  podnebne spremembe, nevarnost zmanjšanja biotske raznovrstnosti ter s tem povezani nezaželeni vplivi onesnaževanja na naše zdravje, smotrna uporaba naravnih virov oziroma spodbujanje rabe obnovljivih virov in zmanjšanje količine odpadkov.

Podnebne spremembe in njihove globalne učinke lahko povežemo z vse večjo vsebnostjo toplogrednih plinov v ozračju. Človek namreč z uporabo fosilnih goriv, ki vsebujejo ogljik – premog, nafta in zemeljski plin, s krčenjem gozdov in druge vegetacije, katere vloga je naravno zniževanje vsebnosti ogljikovega dioksida, spreminja naravno ravnovesje tople grede. K svetovnim izpustom toplogrednih plinov v ozračje svoj del prispevajo tudi slovenska podjetja, pri čemer gre za upravljavce naprav iz različnih gospodarskih sektorjev – termoelektrarne in  termoelektrarne toplarne, industrija in toplarne. V Sloveniji so predeli, kjer so  obravnavana podjetja skoncentrirana na relativno majhnem območju, kar učinke izpustov predvsem na najbližjo okolico še povečuje. Lokalno prebivalstvo in s tem seveda številne rastlinske in živalske vrste tega območja so tako izpostavljeni negativnim vplivom neposrednega onesnaževanja, seveda pa se lokalni učinki odražajo tudi na globalni ravni.

NAMEN PROJEKTA: 

 Glavni namen projekta je bil seznaniti in ozavestiti lokalno in drugo zainteresirano javnosti o okoljskih aktivnostih  podjetij, ki delujejo določenem lokalnem prostoru. V okviru projekta so bila tako obravnavana slovenska podjetja, ki so na podlagi izdanega dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov vključena v Državni načrt razdelitve emisijskih kuponov, s poudarkom na študiji implementacije okoljske zakonodaje. V projektu smo želeli s pomočjo konkretnih informacij na primeru lokalnih podjetij prispevati k večji ozaveščenosti prebivalstva o podnebnih spremembah in posledicah, ki le-tem sledijo in imajo tako neposreden vpliv ne le na samo prebivalstvo pač pa tudi na celoten zemeljski ekosistem. 

V okviru projekta je bila tako izdelana brosura z osnovnimi informacijami o obveznostih Slovenije pri reševanju problema podnebnih sprememb ter zmanjševanja biotske raznovrstnosti, katere pomemben del je namenjen tudi seznanitvi javnosti o pravicah, ki jim na področju okolja pripadajo. Poleg tega je bil v okviru projekta izveden tudi pregled (t.i. screening) slovenskih upravljavcev naprav, ki v ozračje izpuščajo največje količine toplogrednih plinov, pri čemer se je ugotovila stopnja upoštevanja okoljskih predpisov in okoljskih izboljšav z vlaganjem sredstev v posodobitev in ekologijo.

Ciljna javnost, kateri je izdelana brošura namenjena, so bili predvsem prebivalci območij, na katere sega vpliv onesnaževanja ozračja in okolja, ki ga povzročajo največji lokalni onesnaževalci. Ti prebivalci imajo namreč pravico, da so v največji možni meri seznanjeni z morebitnimi izboljšavami, ki jih podjetja v okviru okoljskih zahtev uvajajo v proizvodni proces ter s pravicami, ki jim gredo v primeru prekomerne obremenitve lokalnega oziroma tudi globalnega okolja. Poleg »ogroženih« prebivalcev so ciljno javnost seveda predstavljale tudi okoljske nevladne organizacije.

Rezultati projekta so tako predvsem:

• pripravljena brošura, s katero smo želeli predvsem dvigniti ozaveščenost lokalne in druge zainteresirane javnosti ter jih opozorili na dejstvo, da se podnebne spremembe in zmanjševanje biotske raznovrstnosti tičejo tudi njih samih;
• izveden screening upravljavcev naprav, ki na prizadetem območju v ozračje izpustijo največ toplogrednih plinov, kjer smo pridobili relevantne podatke o okoljski ozaveščenosti le-teh, vse z namenom ozaveščanja lokalnega prebivalstva.

  Tekst:
Ana Matoz, vodja projekta
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC